Nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljevanju: NPK) za vse poklice v zasebnem varovanju se pridobijo skladno z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 1/07 – UPB) in v skladu s posebnimi pogoji, ki jih ob teh postavlja zakonodaja.

Znano je, da imamo v zasebnem varovanju več različnih profilov, to pomeni več različnih vrst (poklicev) varnostnega osebja. Ti so (po zahtevnosti od najmanjše do najvišje ravni zahtevnosti): varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik telesni stražar, varnostnik nadzornik, operater VNC in varnostni menedžer.

Na področju tehničnega varovanja pa poznamo še varnostnega tehnika in pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov. Po slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK) so naštete kvalifikacije med 3. in 6. ravnijo zahtevnosti (od skupno desetih ravni), podobno je tudi po evropskem ogrodju kvalifikacij (EOK), ki pa pozna le osem ravni. Zanimivo je, kako lahko varnostno osebje pridobi ustrezno usposobljenost po zakonu, ki ureja zasebno Odločbe o priznavanju strokovne usposobljenosti se praviloma gibljejo v razponu od 40 do 60 % predpisanih ur posameznega programa strokovnega usposabljanja. Varnostno osebje je torej strokovno usposobljeno glede na vrsto dela, ki ga opravlja po Zakonu o zasebnem varovanju, če ima (40. člen Zakona o zasebnem varovanju, Uradni list RS, št. 17/2011):

• opravljen izobraževalni program s področja zasebnega varovanja, v skladu s predpisi, ki urejajo javne izobraževalne programe;
• opravljeno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, kot ga določa Zakon o zasebnem varovanju; in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja zasebnega varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije;

ali

• na drug način pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja zasebnega varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, če opravljeno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, kot ju določa ta zakon, nista obvezna.

Nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljevanju: NPK) se v zasebnem varovanju pridobijo skladno z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 1/07 – UPB) in v skladu s posebnimi pogoji, ki jih ob teh postavlja zakonodaja, ki ureja zasebno varovanje. Glede na vse to in posebej glede na 3. člen Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah posameznik pridobi poklicno  kvalifikacijo:

• z doseženo poklicno oziroma strokovno izobrazbo za vse poklice, ki jih v skladu s poklicnim standardom obsega izobraževalni oziroma študijski program;
• po delih izobraževalnih programov za pri dobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe;
• po programih poklicnega in strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, če je s temi programi tako določeno;
• po delih študijskih programov za pridobitev visokošolske izobrazbe ali po študijskih programih za izpopolnjevanje,
• če dokaže, da dosega znanja in spretnosti, določene s katalogom, sprejetim v skladu s tem zakonom.

Z razvojem nekaterih novih izobraževanih programov na slovenskih srednjih šolah in višje ter visokošolskih zavodih smo v slabih desetih letih dobili nekaj možnosti, po katerih lahko tako otroci kakor tudi odrasli pridobijo formalno izobrazbo, ki hkrati tudi pomeni pridobitev ene ali več poklicnih kvalifikacij iz prve zgoraj navedene alineje.

Primer:

Osebi, ki je končala srednješolski izobraževalni program »Tehnik varovanja«, ki se izvaja po 1. 9. 2014 in je pridobila naziv »tehnik varovanja «, se na podlagi diplome oziroma spričevala, ob upoštevanju poklicnih standardov in katalogov strokovnih znanj in spretnosti, neposredno prizna strokovna usposobljenost za:

• varnostnika,
• varnostnika nadzornika,
• operaterja varnostno-nadzornega centra.

Osebi, ki je končala višješolski izobraževalni program »Varovanje« in pridobila naziv »inženir varovanja«, se na podlagi diplome oziroma spričevala, ob upoštevanju poklicnih standardov in katalogov strokovnih znanj in spretnosti, neposredno prizna strokovna usposobljenost za:

• varnostnika,
• varnostnega menedžerja,
• varnostnika telesnega stražarja,
• varnostnika nadzornika
• in tudi pod določenimi pogoji varnostnega tehnika.

Ne glede na to je še vedno najhitrejša in najštevilčnejša izbira kandidatov za pridobitev NPK za varnostno osebje udeležba na ustreznih (predpisanih) programih strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter izkazovanje znanja v postopku preverjanja in potrjevanja pred ustrezno izpitno komisijo.

Ti programi usposabljanj so določeni v okviru posameznih odredb o določitvi programov usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih sprejme in določi Ministrstvo RS za notranje zadeve.

Programi so pripravljeni na podlagi veljavnih poklicnih standardov in katalogov strokovnih znanj in spretnosti in s tem usklajeni z zahtevnostjo posamezne NPK.

Pri vseh poklicnih kvalifikacijah je predvideno seveda opravljeno strokovno usposabljanje v določenem minimalnem obsegu trajanja. Vendar pa lahko posameznik skladno s 5. alinejo prvega odstavka 3. člena Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah izkaže, da ima pridobljena določena znanja ali spretnosti, ki jih določa katalog. V tem primeru lahko pri organizatorju usposabljanja (nosilcu javnega pooblastila) poda vlogo za delno ali popolno priznavanje strokovne usposobljenosti za določeno poklicno kvalifikacijo.

Organizator usposabljanja tako na podlagi četrtega odstavka 40. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011), v povezavi z 12. členom Pravilnika o izvajanju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja (Uradni list RS, št. 24/12), ugotovi, ali so izkazana znanja ustrezna in primerna za določeno NPK in ali je način njihove pridobitve ter izkazovanja dovolj kakovosten ter verodostojen. Če so, se kandidatu izda odločba o delnem ali popolnem priznavanju strokovne usposobljenosti.

Še vedno pa se kandidatu praviloma naloži izkazovanje znanj pred komisijo v postopku preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije. Odločbe o priznavanju strokovne usposobljenosti se praviloma gibljejo v razponu od 40 do 60 % predpisanih ur posameznega programa strokovnega usposabljanja.

Najpogostejši viri znanj, ki so predmet priznavanja strokovne usposobljenosti, so recimo dokončani študijski programi Varnost in policijsko delo, Varstvoslovje, Obramboslovje, srednješolski programi za policiste, programi usposabljanja za vojaške policiste, programi usposabljanja za poklicne gasilce, reševalce, mestne redarje in podobni. Razen kadar je z izobraževalnimi programi zagotovljena popolna priznanost strokovne usposobljenosti, sicer popolno priznavanje le redko uporabljamo.

Menimo namreč, da so programi strokovnih usposabljanj in izpopolnjevanj pri nas kakovostno izdelani in izvajani, da lahko prihodnji pripadniki varnostnega osebja pridobijo potrebna znanja, veščine in konec koncev tudi osebnostne lastnosti, s katerimi bodo uspešno, samozavestno in strokovno zastopali delodajalca in interese naročnika storitve, ki jo izvajajo.

Članek je bil objavljen v brezplačnem internem glasilu družbe Aktiva skupina d.o.o., decembra 2019.